V spodnjem članku si lahko preberete, kako poteka laserska operacija dioptrije v našem laserskem centru LUX. Članek smo pripravili zato, da se lahko lažje in brez strahu odpravite na operacijo dioptrije.
Continue readingOdprava dioptrije po 45. letu starosti (presbiopija)
6 vrst hrane za zdrave oči in oster vid
Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri sončnih očal?
Pred nakupom sončnih očal je dobro vedeti
Ko kupujemo sončna očala moramo biti pozorni predvsem na kvaliteto stekel. Ta morajo imeti vse potrebne UV filtre, da nam nudijo 100% zaščito pred UVA in UVB žarki. Naše oko se pred močno svetlobo (UV žarki) brani samo. Oko glede na moč svetlobe povečuje ali zmanjšuje zenico in tako uravnava prehod svetlobnih žarkov v oko. Zato je bolje, da ne uporabljamo sončnih očal, kot da nosimo sončna očala brez ustreznih UV filtrov.
Ne pozabimo tudi na zaščito naših otrok in jim priskrbimo sončna očala z ustreznimi UV filtri.
Kaj pa, če potrebujemo sončna očala z dioptrijo?
Pri nas v LUX Okulistiki lahko izbirate lahko med različnimi modeli sončnih očal v katere vam vgradimo stekla z dioptrijo. Zaradi napredka in razvoja tehnologije nismo več omejeni le na določene modele (velikost, ukrivljenost).
Sončna stekla z dioptrijo so na razpolago v različnih barvnih odtenkih in materialih. Izberemo najbolj optimalna glede na dioptrijo in izbrana sončna očala.
Vsem našim pacientom, ki nas obiščejo v naši optiki, priporočamo, da se odločijo za nakup sončnih očal s polariziranimi lečami.
Zakaj?
- ker le-te zmanjšujejo moteče bleščanje odbojnih površin,
- zagotavljajo ostrejši vid in
- hkrati ščitijo oči pred škodljivimi UV žarki.
Sončna očala z polarizacijskimi stekli z ali brez dioptrije so idealna za vse aktivnosti na prostem, špot, ribolov, jadranje, smučanje in vodni športi.
Prednosti polariziranih stekel?
Običajna zatemnjena stekla za sončna očala lahko ščitijo pred UV žarki, ampak niso učinkovita v boju proti bleščanju, ki ga ustvarja svetloba, ki se odbija od površine. To je razlog, zakaj bo vaš vid občasno moten tudi ob nošenju sončnih očal.
Polarizirana stekla so zelo dobrodošla za osebe z aktivnejšim načinom življenja na prostem ter za vse, ki veliko časa preživijo zunaj. Ta stekla imajo edinstveni filter, ki blokira intenzivno bleščanje, povzročeno z odbijanjem svetlobe. Ko sončna svetloba pade na ravne površine, kot so voda, sneg, površina vozila ali celo cesta, se odbije in se zgosti v vodoravni smeri. To lahko moti vaš vid in je znano kot zaslepljujoče bleščanje.
Na sliki: primerjava vidnega polja z zatemnjenimi stekli in s polariziranimi stekli.
Polarizirana stekla omogočajo, da do vaših oči prispe samo omejena svetloba ter zmanjšujejo bleščanje in omogočajo jasnejši vid. Prav tako lahko zagotavljajo visoko stopnjo UV zaščite po celem steklu, celo na zadnji strani stekla. Zaradi tega so ta stekla pogosto odlična izbira za aktivnosti, kot so vožnja, plutje s čolnom in smučanje. Razlog je ta, da lahko polarizirana stekla pomagajo zmanjševati odblesk od ceste, vode in snega.
Pomembno je poudariti, da lahko polarizirana stekla otežijo gledanje digitalnih zaslonov zaradi tehnologije, ki omogoča njihovo učinkovitost. Kljub temu da polarizirane leče nudijo udobje in izboljšujejo vidljivost, se pa lahko znajdemo v situacijah, pri katerih te leče niso optimalne, saj zmanjšujejo vidljivost stvari na LCD ali LED zaslonih v avtu, na mobilnih telefonih ali GPS naprav.
Polarilizirana sončna leča
Polarizirana sončna leča je sestavljena iz več plasti. Osrednji element je polarizacijski filter. UV absorberji so vezani na obeh straneh. Ti blokirajo vse škodljive UVA, UVB in UVC svetlobne žarke. Blažilne plasti so nato pripojene na obeh straneh, ki omogočajo da je leča svetla , fleksibilna in odporna na udarce. Odporen nanos proti praskam na obeh zunanjih površinah zaključi strukturo leč.
S katerimi očesnimi težavami se srečujemo po 40 letu?
Želeli ali ne, se odrasli po 40-tem letu starosti srečujemo z očesnimi težavami, ki vplivajo na naše življenje. Večinoma gre za starostne degeneracije, lahko pa gre tudi za resnejše bolezni, ki so posledica našega telesnega zdravstvenega stanja (npr. hormonske spremembe pri ženskah, sladkorna bolezen, družinska anamneza glavkoma, zahtevno ali očem škodljivo delo ipd.). Tudi zdravstvena stanja, povezana z visokim holesterolom, ščitnico, anksioznostjo ali depresijo in artritisom, za katere jemljemo zdravila, imajo žal neželene učinke na vid.
Najpogostejša očesna težava po 40-tem letu starosti je starovidnost oz. presbiopija
Če v zadnjem času med branjem ne vidite ostrih črk ali pa knjigo držite daleč od sebe, niste edini. Težava z ostrino vida pri branju je najpogostejša težava pri osebah, starih od 41 do 60 let. Starovidnosti se ne morete izogniti, čeprav nikoli niste imeli težav z očmi. Tudi kratkovidni ljudje ugotavljajo, da se jim vid na blizu zamegli ob nošenju običajnih očal ali kontaktnih leč, ki jih uporabljajo za gledanje na daleč.
Od zgodnjih do sredine 40-ih let lahko mnogi odrasli začnejo imeti težave z jasnim vidom na blizu, zlasti pri branju, pri delu za računalnikom, med šivanjem ipd. To se zgodi, ker postane z leti očesna leča manj prožna, zaradi česar je fokusiranje pri manjših oddaljenostih težje.
Ta normalna sprememba sposobnosti ostrenja oči, imenovana presbiopija, bo sčasoma napredovala. Na začetku boste morda morali držati gradivo za branje dlje, da ga boste jasno videli. Ali pa boste morda morali odstraniti očala, da boste bolje videli od blizu. Telefonske številke na mobilcu ali tiskane besede v časopisu ali restavracijskem meniju bodo lahko videti zamegljeno, zlasti pri šibki svetlobi.
Na srečo obstaja več možnosti, kako lahko težavo s presbiopijo rešite. Če že nosite dioptrijska očala ali kontaktne leče, da jasno vidite v daljavo, lahko te spremembe vida na blizu popravite s prehodom na bifokalna očala ali multifokalne kontaktne leče. Pri 50. letu starosti in pozneje se presbiopija običajno okrepi, okrog 60. leta pa se stanje ustali.
Zdravstvena stroka priporoča, da se v teh letih vsaj VSAKI 2 leti dogovorite za obsežen očesni pregled pri očesnem zdravniku oftalmologu, da preverite, ali se pojavijo težave z očmi in vidom.
Razumevanje sprememb vida, povezanih s starostjo
Tako kot vaše telo se tudi vaše oči in vid sčasoma spreminjajo. Čeprav vsi ne bodo imeli enakih simptomov, so naslednje pogoste spremembe vida, povezane s starostjo:
- Potreba po več svetlobe.
Ko se staramo, potrebujemo več svetlobe, da vidimo tako dobro kot nekoč. Svetlejše luči v našem delovnem prostoru ali ob našem bralnem stolu bodo olajšale branje in druga opravila od blizu. - Težave z bleščanjem svetlobnih virov.
Med vožnjo ponoči lahko opazite dodatno bleščanje žarometov. Podnevi pa vidite bleščanje sonca, ki se odbija od vetrobranskega stekla. Spremembe vaših leč v očeh povzročijo, da se svetloba, ki vstopa v oko, razprši. - Spremembe v zaznavanju barv.
Običajno prozorna leča, ki se nahaja v vašem očesu, se lahko začne razbarvati (mlečna). Zaradi tega je težje videti in razlikovati med določenimi barvnimi odtenki. - Zmanjšana proizvodnja solz.
S starostjo bodo solzne žleze v očeh proizvajale manj solz. To še posebej velja za ženske, ki doživljajo hormonske spremembe. Posledično se lahko vaše oči počutijo suhe in razdražene. Ustrezna količina solz je bistvenega pomena za ohranjanje zdravja oči in za ohranjanje jasnega vida.
Poznamo še druge – težje oblike očesnih težav, ki se lahko pojavijo po 40-tem letu starosti:
- Nihanje vida.
Pogoste spremembe v tem, kako jasno lahko vidite, so morda znak sladkorne bolezni ali hipertenzije (visok krvni tlak). Ta kronična stanja lahko poškodujejo drobne krvne žile v mrežnici, na svetlobo občutljivo plast na očesnem ozadju. Ta izguba vida je včasih lahko trajna. - Lebdeče motnje in lise v vidnem polju
Občasno lahko vidite lise ali lebdeče motnje v vidnem polju. V večini primerov so to senčne slike delcev, ki lebdijo v tekočini, ki napolni notranjost očesa. Čeprav so lahko madeži moteči, običajno ne škodujejo vidu. So naravni del procesa staranja očesa. Če pa nenadoma opazite več lebdečih motenj/lis kot običajno, skupaj s svetlimi, utripajočimi lučmi, nemudoma obiščite svojega očesnega zdravnika oftalmologa. To je lahko znak, da imate raztrgano mrežnico in ta se lahko odlepi. To je treba takoj zdraviti, da preprečite resno izgubo vida. - Izguba stranskega vida.
Izguba perifernega ali stranskega vida je lahko znak glavkoma. Glavkom se pojavi, ko je vidni živec poškodovan in ne prenaša več vseh vidnih slik v možgane. Pogosto nima simptomov, dokler se vaš vid ne poškoduje. - Videnje popačene slike.
Ravne črte, ki se zdijo popačene ali valovite ali prazno območje v središču vašega vida, so lahko znaki starostne makularne degeneracije. Bolezen prizadene makulo, ki je del vaše mrežnice, ki je odgovoren za osrednji vid. Bolezen povzroči slepo pego na sredini vidnega polja.
Na koncu bi še enkrat želela poudariti, da so starostne degeneracije vida povsem normalen proces. Če se srečujete s težavami z branjem, preslaba osvetlitev, bleščanjem, spremembami v dojemanju barv in zmanjšano vlažnostjo oči, naročite se na pregled v naši očesni ambulanti.
Mi vam lahko pomagamo:
- izbrati prava očala za vašo starost in za vaše očesne težave. Imamo pestro izbiro okvirjev in leč, vse vam lepo razložimo katera očala so primerna za delo, ki ga opravljate oz. katera so najprimernejša za vaše očesno stanje.
- z natančnimi okulističnimi pregledi v naši očesni ambulanti odkrijemo več kot samo dioptrijo oči, odkrijemo tudi vse morebitne bolezni oči, ki se lahko pojavijo po 40-tem letu kot so npr. glavkom, siva mrena, rumena pega ipd. in vam pomagamo z zdravljenjem, da lahko ohranite dober vid skozi vse življenje.
Glavkom (Zelena mrena): kako ga pravočasno prepoznamo in kako ga zdravimo
Kaj je glavkom (zelena mrena)?
Glavkom ali zelena mrena je očesna bolezen, pri kateri je povišan pritisk v očesu. Običajno se tekočina v sprednjem delu očesa (prekatna vodica), ki prehranjuje zrklo in vzdržuje njegovo obliko, skozi drenažni sistem nenehno izloča iz očesa. Kadar je slednje onemogočeno in pritisk v očesu naraste, govorimo o glavkomu.
Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Ker bolezen poteka brez večjih težav, 50% zbolelih v razvitem svetu ne ve, da ima glavkom (Vir: ABC Zdravja). Največja nevarnost bolezni je njena prikritost, saj pri najpogostejši obliki glavkoma, bolniki navadno nimajo težav. Najprej je prizadet periferni del vida, centralni del vida ostaja ohranjen najdlje, zato izgubo vida opazijo pozno, prepozno. Izguba vida je namreč nepovratna.
Poznamo 4 vrste glavkoma:
1. Najpogostejša oblika glavkoma je kronični glavkom, kjer prekatna vodica prihaja do drenažnih kanalov (odprto zakotje), ki pa z leti počasi postajajo zamašeni. Očesni pritisk narašča zelo počasi in bolečina ni prisotna, zato je težavo težko zaznati, a vid se postopoma slabša.
2. Sekundarni glavkom je posledica drugih očesnih ali sistemskih bolezni, na primer sladkorne bolezni.
3. Glavkom zaprtega zakotja, lahko poteka burneje, z bolečinami, rdečimi očmi, s poslabšanjem vida, mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe. Lahko je prisoten glavobol, bolnika sili na bruhanje ali bruha.
4. Obstaja tudi redko, a včasih zelo resno obolenje pri dojenčkih, ki se imenuje kongenitalni glavkom in je posledica nepravilnega razvoja očesa.
Pri kateri starosti je pogostejši glavkom? Kdaj moramo biti pozorni?
Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki je bolezen starejših ljudi, največkrat se pojavi po 40. letu starosti, ko je pogostnost 2%, po 70. letu pa naraste na 5 do 10%. Oslepi vsaj 5 od 100 obolelih (Vir: ABC Zdravje). Pomembna je dedna obremenjenost. Sedaj vemo, da k bolezni prispevajo tudi nekatere srčno žilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvavitev vidnega živca.
Če imate bližnjega sorodnika, ki ima kronični glavkom, potem je priporočljivo hoditi na redne preglede vida in oči. Enako svetujte tudi ostalim članom družine. To je predvsem pomembno, če ste stari prek 40. let, ko je preglede priporočljivo izvajati na vsaki dve leti.
Ljudje z visoko stopnjo kratkovidnosti so bolj nagnjeni h kroničnemu glavkomu. Na povečano tveganje za razvoj obolenja naj bi vplivala tudi sladkorna bolezen.
Kateri so najpogostejši simptomi glavkoma?
Blagi napadi akutnega glavkoma se pojavljajo predvsem zvečer, ko smo že utrujeni. Simptomi vključujejo bolečino v očeh in motnje vida (pojavljanje obročev okoli virov svetlobe).
Pri hudih napadih akutnega glavkoma pa se pojavljajo:
• naglo poslabšanje vida,
• huda bolečina v očesu,
• pordelost očesa s solzenjem,
• občutljivost za bleščečo svetlobo,
• motnje vida – pojavljanje obročev okoli virov svetlobe,
• slabost in bruhanje.
Ali lahko vodi glavkom do izgube vida?
Žal, če odlašamo z zdravljenjem se zgodi, da izgubimo vid v prizadetem očesu. Oslepi vsaj 5 od 100 obolelih (Vir: ABC Zdravje). Že nastale škode ni mogoče popraviti, z zgodnjo diagnozo in previdnim rednim spremljanjem in zdravljenjem pa lahko škodo obdržimo na minimalni ravni in obdržimo dober vid zelo dolgo.
Pomembno je, da so ljudje, ko pridejo po prva očala za branje, temeljito pregledani. Vsi ljudje po 40 letu, bi morali biti temeljito pogledani, zlasti bolj ogroženi, to je tisti z dioptrijo višjo od minus štiri in tisti, ki imajo glavkom v družini, pa bi morali preglede ponavljati vsaj enkrat na dve leti.
Tudi če menite, da so vaše oči zdrave, morate vseeno opraviti reden očesni pregled, da čim prej odkrijete kakršne koli težave in začnete potrebno zdravljenje. Zgodnje odkrivanje očesnih bolezni lahko omogoči izbiro možnosti zdravljenja in zmanjša tveganje za trajne poškodbe.
Kako zdravimo glavkom v naši LUX očesni ambulanti?
V naši očesni ambulanti najprej:
– določimo vidno ostrino,
– opravimo temeljit pregled očesa pod mikroskopom,
– aplanacijsko izmerimo očesni tlak,
– izmerimo debelino roženice,
– ocenimo izgled izstopišča vidnega živca.
Bolnik opravi preiskavo vidnega polja, kjer ovrednotimo izpad vidne funkcije zaradi odmrtja živčnih vlaken. Glede na dobljene rezultate ocenimo ali so oči zdrave, ali gre pri bolniku za glavkom, ali samo za povišan očesni tlak. Tako se odločimo ali je potrebno začeti z zdravljenjem.
Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka, s čimer ustavimo ali zelo upočasnimo odmrtje živčnih vlaken. V naši očesni ambulanti zdravimo glavkom z zdravili, ponavadi v obliki kapljic za oči, ki bodisi zmanjšo nastajanje tekočine v očesu ali povečajo odtekanje tekočine iz očesa. Praviloma jih bolniki jemljejo enkrat ali dvakrat na dan. Bolnika redno spremljamo pri procesu zdravljenja.
Na koncu bi želela še enkrat poudariti, da glavkom nima vidnih simptomov dokler ni prepozno. Zato vam iskreno svetujem, da pridete čimprej k nam na pregled, saj lahko le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem bolezni preprečimo slabšanje vida, ki lahko vodi do slepote.